V poletnih mesecih uradnih ur NI. Z rednimi uradnimi urami ob nespremenjenih terminih (ponedeljek dopoldne in popoldne) začnemo ponovno 26. avgusta 2019. V obeh poletnih mesecih tudi ne bo organiziranih pohodov. V nujnih primerih pokličite 041 745 588.
Prijetne počitniške dni vam želi UO DDV
O udeležbi tokrat raje nebi. Očitno smo diabetiki in ostali člani društva pri kar dobrem zdravju. Pred nami so počitnice. Naužijte se sonca in naberite moči za jesenske pohode. V Fotogaleriji pa si le poglejte nekaj posnetkov. Moda bo komu vsaj malo žal, da ni bil z nama (i).
Dobrodelna prireditev je bila uspešno izvedena. V nadaljevanju si lahko preberete zapis Renate Podlinšek Knez. V fotogaleriji so tudi posnetki s prireditve.
MISLI HRABRO
Za nami je prireditev z naslovom Misli hrabro, ki ozavešča o sladkorni bolezni in spodbuja k pogumnemu ravnanju in k pozitivnemu načinu razmišljanja. Še kako potrebne so te veščine vsem tistim, ki so nekega dne v svojem življenju prejeli novico o hudi bolezni. Enako se godi tudi sladkornim bolnikom. Zgodbe povedo, da je takšna novica za obolele velik šok, šok, ki prinese zanikanje, nejevero, strah, nesigurnost, otopelost. A ker si enostavno ne smemo dopustiti, da vse to traja predolgo, moramo zavihati rokave in iti v boj. Na takšen boj se je podal tudi soorganizator Marko Hriberšek, ki je na odru uprizoril boj proti sladkorni bolezni. Rdečih niti, ki so vezale vse njegovo telo, se je spretno reševal, kot to počne v resničnem življenju. Novici, da se z njegovim zdravjem dogaja nekaj res hudega, se je odločno uprl. Sprememba mišljenja in načina življenja je ključna, da je njegov boj uspešen še dan danes. Ves čas je blizu meje, ki ji pogumno zre v oči, in ji govori ne.
Prireditev, ki jo je skupaj z zunanjimi akterji, organizirala Romana Praprotnik, predsednica Društva diabetikov Velenje, je v želji osveščanja o sami bolezni in njenih posledicah, ustvarila dogodek, ki bo v nas odmeval še dolgo časa. Čustva, ki so, ne samo mene, ampak vse prisotne, prevevala ob gledanju na oder, so bila neverjetna. Boj, izzivi, strah, posledice, so bili skozi film, ples, glasbo, besede, pričarani na tako čaroben način, da si jih resnično začutil in s tem vsaj deloma razumel življenje sladkornega bolnika.
Želim si, da bi to pristnost in resničnost, ki se jo je dalo doživeti, lahko izkusili še drugi. Ni samo sladkorni bolnik tisti, ki se srečuje s temi občutki, tudi ljudje z drugimi boleznimi čutijo podobno, zato je prav, da se med seboj povezujemo in si pri tem pomagamo. Najtežje je biti sam, takrat ko ti je težko. Društvo diabetikov Velenje se skozi vse leto trudi svoje člane in druge osveščati, učiti in jim dajati podporo. To se je izkazalo za zelo pomembno, saj novica o sladkorni bolezni ni samo novica, ki vsebuje inzulin, ampak gre za bolezen celega telesa z ogromno posledicami. A dogodek, kot je bil ta, daje upanje. Celo več kot to, daje moč. Moč, ki je potrebna, da je življenje kljub bolezni dovolj dostojno.
Videli in slišali smo zgodbe ljudi, ki imajo sladkorno bolezen. Ko vidiš te ljudi na ulici, se ti zdijo kot vsi drugi. Kar pravzaprav tudi so. Vsi smo si na nek način enaki in eno. A ko slišiš, kakšna je njihova zgodba v resnici, ne moreš ostati ravnodušen. Njihovo življenje je lahko vsak dan v nevarnosti. Padec sladkorja je lahko zanje usoden. Pripelje jih do nerazumnih dejanj, ki se jih pogosto sploh ne spomnijo. Mogoče gre za bolezen, s katero se nikoli pravzaprav ne moreš sprijazniti, a z njo enostavno živiš, dan za dnem. In upaš na najboljše.
Na prireditvi smo lahko videli tudi modele, ki so nosili inzulinske črpalke, v prikupnih modnih dodatkih, ki so jih izdelali v VDC Saša. S tem so želeli pokazati, da so enaki zdravim. Dodatek inzulinske črpalke zagotovo ne sme biti razlog, da ne spadajo med nas.
Dogodek so nesebično pomagali uresničiti tudi pevci, Alya, Maja Založnik, Nino Ošlak plesni koreograf Marko Maag s svojimi plesalci, ki je poskrbel za izrazni ples in scenarij dogodka. Ker so v tem dogodku prepoznali pomembno sporočilo, so se vsi odpovedali vsakemu honorarju.
Zahvala gre tudi sponzorjem: Mestni občini Velenje za dvorano in darila za nastopajoče, VDC Saša za izdelavo nakita za inzulinsko črpalko, Roche, ki je podaril inzulinske črpalke in finančna sredstva, Gorenje Gostinstvo za hrano za nastopajoče, Šaleškemu biseru za vodo za nastopajoče, PUP-u za šopke za nastopajoče, Pattern City za snemanje in režijo dogodka, MH frizerski studio in brivnica za vse frizure in make-up, Marku Hriberšek-u za pripravo scenarija ter za pomoč pri organizaciji, Mii Bianci za pogostitev po dogodku, Print in More za tisk, Studio KCake za pripravo torte, ki je primerna za sladkorne bolnike, medijskemu sponzorju radio Fantasy, Mojemu radiu, radiu Velenje ter Plastiki Skaza za finančni prispevek.
Naj za konec dodam še odziv prisotnega na prireditvi, ki ga je prejela predsednica društva diabetikov Velenje – Romana Praprotnik: »Čestitke za včerajšnjo prireditev. Sporočila in osveščanje glede sladkorne bolezni so bila res ganljiva. Človeka kar malo pretrese ob misli in zavedanju, da se lahko to zgodi vsakomur že v naslednjem trenutku. Ta bolezen pa ti obrne marsikatero zadevo na glavo. Pa vendar, ker tebe in ostale obolele s to boleznijo srečujem v vsakdanjem življenju, in si kljub vsemu polna ŽIVLJENJA, energije, pripravljena pomagati sočloveku ne glede na tvojo situacijo, je globok poklon tebi le malenkost, ki jo lahko naredim. V veliko veselje in zadovoljstvo se mi je bilo udeležiti dobrodelne prireditve in s tem pomagati pri nakupu blazin za preležanine.«
Vreme za pohod je bilo dobro naročeno. Kot da bi lahko izbirali. Velik HVALA !!! Tonetu in Tončki za gostoljubje in pogostitev. Pohod sam ni bil naporen in smo ga zmogli v dobrih dveh urah in pol. Potem pa se nam ni nikamor mudilo in smo ostali na Pristovi do že kar poznega popoldneva. Skratka pohod, ki ga ne bomo hitro pozabili. Poglejte si nekaj posnetkov v Fotogaleriji.
Dobimo se v soboto 23.03. 2019 ob 8. uri na Avtobusni postaji Velenje, od koder se odpeljemo z rednim avtobusom (bodite točni) do Vinske gore.
Pot nato nadaljujemo do gradu Švarcenštajn – po domače Gradič v Šentilju. Od tu se vračamo čez Koželj nazaj v Velenje. Hrana in pijača iz nahrbtnika
Hoje je za ~ 3 ure.
Pohodniški pozdrav !
Informacije in prijava: SKAZA Marjan na tel. 040 128 081
Zveza društev diabetikov Slovenije je posredovala novo preglednico popustov, ki jih različne organizacije ponujajo članom društev. Pogledate si jo lahko na povezavi:
Vabimo člane, da se nam pridružijo na pohodu in tako storijo nekaj za svoje zdravje.
Dobimo se v soboto 16. 02. 2019 ob 9. uri pri Hotelu RAZGORŠEK v Starem Velenju. Hoje je za približno 3 ure. Hrana in pijača iz nahrbtnika.
Informacije in prijava pri SKAZA Marjanu na tel. 040 128 081
Prekrasno vreme!!!! Nas pa pet. Ali smo res tako zdravi ali pa je v ozadju nekaj povsem drugega. In mala skupinica se je odločila spremeniti traso v malce zahtevnejšo – na grad, pa na Koželj in nazaj v Trebušo. Pot še vedno skoraj za vsakogar. Prekrasni pogledi na naše mesto in dolino. Poglejte si nekaj posnetkov v fotogaleriji. Razmislite in se nam naslednjič pridružite. (fč)
V soboto, 19. januarja 2019 bo PD Polzela organiziral že 37. pohod na Goro Oljko. Pridružite se nam!
V Fotogaleriji so že posnetki z letošnjega pohoda!
V Banovcih je vedno lepo. Tudi tokrat je bilo. Vreme sicer ni najbolj prijazno sodelovalo. Bilo je kar hladno, pa megleno z dežjem in snegom, toda nekaj dni je bilo tudi suho. Sonce se je prikazalo le za vzorec. Program aktivnosti je bil kot ponavadi obsežen in kot se spodobi v celoti izveden. No, prav vse akcije niso bile ravno množično obiskane. Imeli smo tri kvalitetna predavanja (diabetična retinopatija, holesterol in trigliceridi, obvladovanje sladkorne bolezni s preventivo). Posebna pohvala velja predavateljem. Obiskali smo čebelarski muzej, pa mlin na Muri in naredili kar nekaj pohodov do bližnjega Veržeja. Vinar Hlebec nam je predstavil zaklade svoje kleti (ni bilo slabo!!!), spoznali smo zvočno tombolo, poskusili smo se v prepevanju prleških narodnih, obiskali pa so nas tudi “Kunštni prleki”. Pa še izlet: obiskali smo Expano v predmestju Murske Sobote (objekt uradno sicer še ni odprt), v Razkrižju pa prazgodovinsko vas (predstavitev življenja v tistem času) in še muzeje dimnikarstva, čevljarstva in žganjekuhe. Nič nam ni manjkalo, le teden je bil tako kruto kratek. Hvala seveda Petri in Bojanu, ki sta organizirala in bdela nad izvedbo skupinskih aktivnosti. In pozdrav ob odhodu: seveda, spet pridemo naslednje leto.
V Fotogaleriji si lahko pogledate, kako smo preživljali brezskrbne dni v Banovcih.
